O KS Kovor
Arhivsko gradivo o KS Kovor je zelo pomanjkljivo, delno tudi založeno ali izgubljeno. Manjši del zapisnikov od leta 1977 do danes je v pisarni KS Kovor. Iz teh in iz ustnega izročila mi je uspelo povzeti pomembnejše uspehe, ki jih je dosegla KS Kovor.
KS Kovor je imela več predsednikov, ki so imeli oporo v članih sveta krajevne skupnosti. Krajevni svet je štel od 9 in 13 članov, po potrebi pa so k sodelovanju ob posameznih večjih akcijah povabili še druge krajane in tako oblikovali gradbene, pripravljalne in gospodarske odbore (komisije).
Predsedniki KS Kovor so bili: Marjan Rovtar, Milan Zupan st., Anton Šivic, Anton Pušavec, Janez Bertoncelj, Borut Sajovic, Janez Šter, Romana Šparovec in Franci Smolej.
Zgodovina
Kraj prvič omenja darilna listina, izdana v Kovorju v letih 1050–1063. V 11. stol je grof Odalrik pogojno izročil vas Kovor cerkvi v Brixenu.
Fevd deželnih grofov SZ od Kranja, ki je prišel v 12. stol. v roke Andeških grofov, se je pozneje preoblikoval v deželni knežji kriški urad z upravnim središčem v Kranju.
Pod kriški urad je spadala tudi kovorska župnija. Listine dokazujejo, da sta bili leta 1420 v vasi Kovor dve kmetiji, leta 1498 štiri in leta 1569 šest kmetij. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa iz Kranja je imela mlin ob Bistrici pod Kovorjem od leta 1467 do leta 1483, ko ga je od njih kupil župnik Gašper Raubsach iz Tržiča (Vir: Črtomir Zorec: Kovor in Kovorjani, Glas, 3. nov. 1981).
